Protokol BitTorrent že nekaj let velja za enega izmed najpopularnejših načinov spletne izmenjave predvsem večjih datotek. ''Torrent'' je datoteka s končnico .torrent, ki je nosilec informacij o lokaciji ter lastnostih drugih datotek. Prestavlja torej most med ponudnikom in povpraševalcem. Sledilniki (ang. Trackers) so spletna mesta, ki ponujajo prenose datotek s končnico .torrent in s tem gradijo svoje omrežje med seboj povezanih uporabnikov. Prenosi v omrežju te vrste so zelo responzivni in dosegajo velike hitrosti zaradi specifičnega načina izmenjave. Iskana končna datoteka ni gostovana na nobenem spletnem strežniku, pač pa so nosilci datoteke ali koščkov datoteke uporabniki v omrežju. Datoteke se v omrežju ne delijo kot posamezen kos, pač pa je vsaka datoteka razdeljena na več majhnih delov. To omogoči predvsem neodvisnost od posameznega vira datoteke.

Poenostavljeno bi si BitTorrent omrežje lahko predstavljali takole: Prvi uporabnik s pomočjo datoteke .torrent na sledilniku ponudi ostalim uporabnikom vse potrebne informacije o svoji ''knjigi''. Ostali uporabniki ne prenašajo celotne knjige hkrati, pač pa odjemajo posamezne liste knjige po celotnem omrežju in si tako sestavijo svojo novo identično knjigo. Tudi če postane prvotni ponudnik knjige nedosegljiv, odjemalci (ang. clients) ostalih uporabnikov preostale liste knjige pridobijo drugod po omrežju.

Hitrost omrežja temelji predvsem na uspešni kolaboraciji med uporabniki, kar pomeni da uporabniki po prenosu željene datoteke ohranijo aktiven prenos in datoteko ponujajo še ostalim udeležencem v omrežju. Privatni sledilniki to nadzorujejo s sistemom razmerja (ang. ratio), kjer mora uporabnik ohranjati enako razmerje med količino oddanih in prenešenih podatkov, v nasprotnem primeru pa je izključen iz skupnosti.

BitTorrent, Sledilnik na Wikipedia.org

Pridružite se nam v diskusijah na forumih.